Zelo težko je, če je otrok predebel, tako njemu kot tudi staršem, ker se znajdejo v težko situaciji, kako stvar rešiti. Lahko je reči, vendar pri otroku hujšanje ni tako enostavno, kot si mislimo.
Prijateljica ima deklico, ki ima kar nekaj kilogramov preveč. Težko mi je, ker vidim, da se deklica ne počuti dobro in da si sama enostavno ne zna pomagati, ker je še majhna.
Začela sem se spraševati, koliko dejansko starši naredijo, da bi deklici pomagali. Ko sem se pogovarjala z njimi, kako pri njih poteka hujšanje in kakšno prehrano imajo, sem videla, da starši bolj iščejo izgovore, kot pa to, da bi poskrbeli, da bi deklica shujšala. Takrat sem res bila žalostna, pa še kako, ker sem vedela, da še prihajajo leta, ko bo njena prevelika teža, velik problem in takrat bo vse še težje. Seveda je hujšanje naporno in potrebna je organizacija in kar veliko truda, da bi deklica izgubila kilograme. Kako to povedati staršem, če mi govorijo, da jih skrbi in da gledajo na prehrano, če si potem pri njih na obisku in je na mizi sladki sok in sladkarije. To ne gre skupaj!
Nekaj časa sem bila tiho, potem pa sem si rekla, da se bom oglasila, da pomagam deklici, pa če tudi mi bodo starši zamerili. Tako sem rekla, da ne razumem, kako oni skrbijo za hujšanje, če imajo na mizi sladkarije in sladki sok? To pa je bil šok in videla sem, da jih je prizadelo.
Če bi bilo močno, bi se takrat pogreznila v zemljo, vendar sem zaradi male punčke vztrajala naprej, da ne morejo pričakovati, da bo hujšanje uspešno, če imajo takšno prehrano.
Danes nismo več prijatelji, hujšanje pri deklici pa je uspelo ravno zaradi mene, ker sem starše užalila in so se zadeve lotili na pravi način.