Ura je 15:08h, ko se peljem se iz službe domov. Danes je čisto navaden torek in sonce močno pripeka. Avto je čisto vroč, ker ga klima še ni prav dosti ohladila. Okna na avtu imam še odprta, debele kaplje potu mi polzijo po čelu. Na nosu imam sončna očala in pred očmi se mi prikaže domača pergola, ko se ustavim na rdečem semaforju.
Predstavljam si, kako bom sedaj prišla domov, si natočila mrzle vode, v katero si bom dala še kocko ali dve ledu in se usedla v senco, ki jo dela ta prekrasna pergola. Pod pergolo je še lepa velika lesena miza in leseni stoli, ki imajo oblazinjene povštre. Zraven pa je na drevesa pripeta še viseča mreža, ki te zaziblje v prijeten dremež. To ni kar navadna pergola, ta je najlepša, najbolj dišeča, najbolj hladna, najboljša senca v vsej okolici, te pergole ne dam.
Pred leti je tast sam naredil konstrukcijo. Pergola sedaj stoji že 4 leta. Ta čas jo je prerasla naravna senca, saj je tašča okrog posadila prekrasne plezalke. Saj ne vem kako jim je ime, vem pa da so čudovite. Sedaj so že tako velike, da so prekrile celotno konstrukcijo in tako je pergola vsa lepa in cvetoča. Cvetovi so različnih barv. Edni so zvončaste oblike in so vijola barve, drugi so bolj pahljačasti in roza barve. Poleg je posajena š vinska trta, na kateri so že lepi mali zeleni grozdki in komaj čakam, da dozorijo.
Pot me pelje dalje in še dobrih 10 min, pa bom doma. Čas hitro mineva, ovinki se vijejo en za drugim in že se pripeljem na dvorišče. Prijazno me pozdravi psička Kaja, odložim torbico, se hitro preoblečem in že veselo, s kozarcem v roki grem pod cvetočo senco, saj me pergola že prijetno kliče s svojo senco in prijetnim vonjem.
Pergole je res super stvar, primerne za vsak vrt, še lepša je če okoli nje posadimo krasne cvetoče vzpenjalke.