Takoj, ko so se začele graditi novogradnje z ravnimi strehami, sem vedela, da bi tudi pri meni, če bi gradila, prišla prav ravna streha. Hiše, ki so imele ravne strehe so mi bile zelo všeč, ta stil mi je prirasel k srcu. Ker pa sem bila še mlada, še nisem razmišljala o svoji hiši, ker nisem imela redne zaposlitve in resnega partnerja. Ko sem končala študij in se zaposlila, pa sem v podjetju, kjer sem delala, spoznala svojega bodočega moža.
Lahko rečem, da se je vse odvijalo precej hitro, kajti imela sva iste želje in že je prišla misel, da bi lahko gradila. Kako srečna sem bila, ko sva si oba želela, da bi na najini hiši bila ravna streha. Najprej sva vzela vsak svoj list papirja in narisala sanjsko hišo. To je bil velik izziv, kajti hiše bi lahko bile čisto drugačne in potem bi se bilo težje odločiti. Ko pa sva pogledala najine slike in je na obeh bila ravna streha, sva vedela, da se bova razumela.
Gradnja hiše zahteva celega človeka, moraš biti pazljiv in vse naštudirati, kajti drugače ti je potem še kako žal. Sama sem mnenja, da naj se pri gradnji ne mudi. Da je prav, da si vzamemo čas in tako naredimo natančen načrt. Najina hiša bi bila enoetažna, streha bi bila ravna, spredaj terasa, okna pa bi bila velika. Nič kaj zahtevnega, bolj sva oba gledala, da se bova v hiši počutila domače in da bo všeč nama. Včasih nama je bilo težko, ker trgovine in saloni prodajajo trenutno modo in le težko dopoveš, da bi imel kaj drugega.
Tako je nastala najina hiška, streha ravna in v naši ulici sva bila edina, ki sva imela takšno streho. Marsikdo se je z avtom ustavil in si pogledal najino majhno hiško, ker mu je bila enostavno všeč.