Včasih se res nasmejim mojemu možu, ker zanj ni nič nedosegljivo, nič ni naporno in vse se enostavno da. Tako se je pred kratkim odločil, da bo naredil tečaj voditelj čolna, ker je to enostavno dobro imeti. Vse lepo in prav, če bi on saj malo poznal zakone morja, plovbe, tako pa o teh stvareh res ni imel pojma, ampak po njegovih besedah je narediti tečaj čisto preprosto, greš na predavanja in že vse znaš.
Čakala sem, da so se predavanja končala in da je imel izpit, da postane voditelj čolna. Doma ni odprl niti ene knjige, niti malo si ni pregledal zapiskov, ker je enostavno mislil, da bo naredil z levo roko in ko je on prišel domov slabe volje, da ni naredil izpita, je meni šlo na smeh. Seveda tega nisem mogla pokazati, ker bi bil tisti trenutek pošteno jezen name. Tako je šel na drugi rok, da postane voditelj čolna in ponovno je bil tako ponosen, da se ni čisto nič učil. Zgodila se je identična zgodba, kot v prvo, spet izpita ni naredil.
No, končno je ugotovil, da pa izpit ni tako lahek, kot je on mislil. Sedaj se je zaprl v svojo delovno sobo in se učil, da ne bi slučajno še enkrat padel, zavedal se je, da ne moreš brez znanja postati voditelj čolna, enostavno se moraš določene stvari naučiti, brez tega ne gre.
Ko je šel tretjič na izpit, sem držala pesti, ker če tokrat ne bi naredil izpita, bi po moje obupal, sicer tega pri njemu ne vidiš nikoli, ker mu ponavadi vedno vse uspe, kar si zastavi. Tokrat je naredil izpit in postal voditelj čolna, ker je znal. Bila sem vesela zanj, še posebej pa za oba, saj bova lahko šla sama na morje z čolnom.